Vsakoletnega Glavnega zbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo so se udeležili delegati iz 57 območnih združenj iz cele države. Kot je že običaj so svoje delo pričeli s kulturnim programom, ki so ga pripravili letošnji gostitelji iz Ajdovščine. Zbrane sta pozdravila Tadej Beočanin, župan Ajdovščine in Ivan Marc, predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina-Vipava.
Zveza
veteranov
je
v
letu
2016
izvedla
številne
dogodke,
kar
ji
je
omogočil
tudi
povečani
obseg
sredstev
za
delovanje.
Za
uspešno
in
dobro
sodelovanje
se
zahvaljujejo
tudi
Slovenski
vojski,
kot
Ministrstvu
za
obrambo.
Še
posebej
pa
je
uspešno
sodelovanje
z
drugimi
veteranskimi
in
domoljubnimi
organizacijami,
združenimi
v
KODVOS.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil škof evangeličanske cerkve g. Geza Erniša. Slavnostni govornik ni bil izbran naključno, saj se tudi v Zvezi veteranov zavedamo, kaj pomeni prva pisana beseda v slovenskem jeziku in z njo obletnica 500 let protestantstva v Sloveniji. Kar neverjeten se namreč zdi fenomen, kako se Slovenci, kot številčno majhen narod skozi stoletja, tudi še iz časa reformacije pa vse do danes, delimo na podlagi politične, svetovnonazorske, verske ali kake druge pripadnosti. S tem v osnovi ni nič narobe, kajti spoštovanje raznolikosti je vrlina odraslega in zrelega posameznika in naroda. Narobe pa seveda je, če to svoje prepričanje kot edino zveličavno vsiljujemo tudi drugim. Kajti že Cankar nas je učil, da vsak narod in vsak posameznik ima pravico, da si prosto voli postavo, vero in pot. Torej, gotovo je naposled napočil čas, da nas duh sožitja, strpnosti in tolerance, končno poveže v naši nacionalni samobitnosti in samozavesti, ter odstrani oviro, ki preprečuje, da Slovenec ne bi bil Slovencu brat. Le taka drža in ustvarjalnost, ki je ustvarjalnost tudi za drugega, namreč doživi nadčasovnost, ter stane inu obstane tudi za prihajajoče rodove. In Trubar nam je tu lahko edinstven vzor, ki mu je potrebno in vredno slediti.
Delegati
so
med
ostalimi
dokumenti
potrdili
oz.
sprejeli
stališče
v
zvezi
s
predlogom
o
ponovni
uvedbi
trimesečnega
obveznega
služenja
vojaškega
roka.
Kot
civilno-družbena
organizacija
čutimo
odgovornost
in
dolžnost
pomagati
pri
iskanju
najustreznejših
rešitev
pri
ohranjanju
temeljnega
poslanstva
Slovenske
vojske.
Prav
tako
verjamemo,
da
lahko
s
svojimi
izkušnjami
in
znanjem
pripomoremo
k
ustreznim
rešitvam.
Vojni veterani se ne zavzemamo za klasično služenje vojaškega roka, temveč za takšno splošno vojaško obveznost, ki bo večino državljanov pripravila in usposobila za sodelovanje pri obrambi države.
Mnenja smo, da slovenska politika v preteklosti ni namenjala potrebne pozornosti obrambnim silam. V obdobju od leta 2010 do 2014 se je delež BDP za obrambne potrebe zmanjšal z 1,63 % na 0,88 %, kar pomeni, da ukrepov za vzdržnost sil ni bilo moč udejaniti ne na strateški kakor tudi ne na operativni in taktični ravni. Vsi tisti, ki so neodgovorno odločali pri sprejemanju tako drastičnih odločitev, bi morali odgovarjati ne samo moralno, ampak tudi politično in morebiti kazensko, saj je v navedem primeru šlo za bistveno zmanjšanje, če že ne izničenje obrambne sposobnosti države, ki preko sistema usposabljanja zagotavlja možnost prostovoljnega služenja vojnega roka (v trajanju treh mesecev) in druge oblike vojaškega usposabljanja državljanov RS, ki na ta način spoznajo in pridobijo z nanje na vojaškem in obrambnem področju (Vojaška doktrina, sprejeta na vladi junij 2016). Sprašujemo se, zakaj se ni uresničevala ta tako konceptualna, kot tudi zakonska obveza ter iz tega vira zagotavljanje popolnjevanja tudi potreb pogodbene rezerve. Potreben bo ponovni razmislek o oblikovanju obveznega usposabljanja za vojaško-obrambne naloge mladih, ki ne morejo biti nadomestilo starševski vzgoji in pomanjkljivostim izobraževalnega sistema.
Delegati Zveze veteranov so se razšli z ugotovitvijo, da so svoje poslanstvo v celoti izpolnili.
