Zakaj smo postali veterani vojne za Slovenijo? Zaradi odločitve, ki ni bila lahka.
Leta 1991 smo se odločili, da svoja življenja damo v roke domovini. Ko smo takrat odhajali od doma in svojih bližnjih nismo vedeli, kaj nas čaka. Sreča, naša odločnost, usposobljenost in predvsem razsodnost so poskrbele, da se je zgodba tako končala. Ne upam si predstavljati, kako bi se stvari razvile ob drugačnem razmišljanju in obnašanju.
Zato bodimo ponosni na to, kar smo takrat storili. Nič ni bilo enostavno in samoumevno. Ne ozirajmo se na vse tiste, ki bi naš prispevek zmanjševali, ali se iz njega norčevali. Naša življenja so bila izpostavljena in drugih nimamo. Zaradi vsega tega upam, da se ob trideseti obletnici ponosno srečamo, si pogledamo v oči in stisnemo roke. Ob tem se spomnimo vseh tistih, ki jih ni več med nami.
Vsem želim zdravja, sreče! Leto, ki se izteka pa naj gre v spomin kot nočna mora. Veselim se srečanja ob praznovanju naše odločitve in srečnega konca.
S spoštovanjem,
Zdenko Brložnik
Velenje, 11. 12. 2020
Spoštovani!
