Dne, 24.10.2015 je OZVVS Velenje organizirala strokovno ekskurzijo na Koroško. Ekskurzije se je udeležilo 35 članov OZVVS Velenje.
Najprej smo si ogledali zasebni muzej g. Toneta Štrigla v Selovcu pri Šentjanžu. Pričakal nas je prijazen g. Tone, ki nam je razkazal bogato zbirko, ki po njegovem pripovedovanju obsega 15.000 raznih predmetov. Največ prostora je namenil uniformam različnih držav in rodov vojske. Tako so se uniforme, ki jih je prek 300, razširile še na nože oziroma rezila nasploh, tudi na mačete, recimo, pa medalje, stare fotoaparate ... Med uniformami je največ gasilskih, okrog 80, pravi Toni. Med stvarmi, ki so mu najbolj pri srcu, je zagotovo čelada gasilca, ki je sodeloval pri reševanju ljudi 11. septembra 2001, ko sta padla newyorška dvojčka. In ne bo ostalo le pri čeladi, se nadeja Toni, saj ima obljubljen tudi plašč. Med vojaškimi uniformami iz polpretekle zgodovine lahko pri njem najdete tudi usnjen plašč SS-ovskega vojaka.
Po ogledu smo se napotili proti graščini Bukovje v Dravogradu, kjer sta nas prijazno sprejela kustos in njegov pomočnik. Po dobrodošlici je sledilo zanimivo krajše predavanje o zgodovini resnično lepo ohranjenega dvorca. Dvorec Bukovje se nahaja v čudovitem naravnem okolju, v objemu dreves, bližnjih gozdov in reke Drave. Dvorec je del nekdanje gospoščine Bukovje, h kateremu sta spadala tudi grad Pukštajn, po katerem je območje tudi poimenovano (Puchenstein) in kapela Matere sedme. Kapela je vstopna točka na posestvo Bukovje, nekaj sto metrov za njo se prične park, ki se sklene z dvorcem, nad katerim se dvigujejo razvaline starega gradu Pukštajn.
Izredno zanimivo za udeležence ekskurzije je bilo doživeto pripovedovanje takratnih udeležencev blokade v vojni za osamosvojitev Slovenije, majorja Slavka Hudarina in stotnika Matjaža Klemenčiča.
Ogled dvorca smo zaključili s kozarcem vina in obljubo, da se še kdaj vrnemo. Nadalje nas je pot vodila k obeležju na mesto, kjer je bila postavljena barikada. Tu pa so zopet oživeli spomini na čase iz leta 1991. Ura nas je opomnila, da je čas za kosilo. Po krajši vožnji smo prispeli na turistično kmetijo Marin-Miler v Šentanelu, kjer so nam postregli z zelo okusnim kosilom in odličnim vinom.
Ob prijetnih občutkih po dobrem kosilu smo se odpravili na Ludranski vrh, kjer smo si ogledali znano Najevsko lipo. Najevska lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Tilia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Je najdebelejše drevo v naši državi. Lipa in lipovec nista ženska in moška oblika drevesa, tako kot na primer pri tisi, temveč sta sicer sorodni, vendar povsem samostojni vrsti. Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da je »Najevski lipovec« očak vseh slovenskih lipovcev! Po legendi naj bi nekoč Turki na begu pred domačini zakopali zaklad, da pa bi se pozneje spomnili tega mesta, so nad njim zasadili 12 lip. V resnici strokovnjaki domnevajo, da je lipa zrasla skupaj iz sedmerih debel, toda podobno kot za starost tudi o tem ni bolj natančnega podatka, saj je drevo znotraj votlo! V tem smislu je veličastna Najevska lipa tudi simbol mogočnosti, ki raste iz skupnih korenin.
Naš zadnji postanek pa je bil na Slemenu. Posebno pozornost si je zaslužila lipa, ki je bila posajena med vojno leta 1991.
Polni spominov in prijetno utrujeni smo se v večernih urah vrnili domov.
p.p. OZVVS Velenje
Franc Kačičnik
